Discover PlayDecide. Download games, prepare, play. GET STARTED

Znanost o živčevju – “povečevanje zmogljivosti možganov”

Choose your language

PlayDecide games may be available in multiple languages

Play the game

Download, prepare, discuss & collect results.

SIGN INRegister

Vse kaže, da bodo zdravila, namenjena zdravljenju, kmalu sposobna tudi povečevati naše naravne zmožnosti. Zdravila za Alzheimerjevo bolezen bodo verjetno lahko znatno izboljšala tudi normalne spominske funkcije. Vzpodbujevalna zdravila, s katerimi zdravimo hiperaktivne otroke, ki se ne morejo zbrati, tudi ‘normalnim’ možganom povečajo zmožnost za koncentracijo. Z zdravili je mogoče izboljšati tudi čustveno stanje.

Author / translator Andrea Bandelli

Vse kaže, da bodo zdravila, namenjena zdravljenju, kmalu sposobna tudi povečevati naše naravne zmožnosti. Zdravila za Alzheimerjevo bolezen bodo verjetno lahko znatno izboljšala tudi normalne spominske funkcije. Vzpodbujevalna zdravila, s katerimi zdravimo hiperaktivne otroke, ki se ne morejo zbrati, tudi ‘normalnim’ možganom povečajo zmožnost za koncentracijo. Z zdravili je mogoče izboljšati tudi čustveno stanje. Nova generacija farmacevtskih zdravil za depresivne bolnike učinkuje tudi na ljudi, ki jih ta nadloga ne tare: ljudje, ki jemljejo ta zdravila, se bolj požvižgajo na drobne vsakdanje skrbi in živijo z večjim optimizmom in zaupanjem.
Morda bomo nekoč ta zdravila namesto za terapijo uporabljali za izboljšanje svojih fizičnih, možganskih in duševnih zmožnosti. Pa vendar, če smo še tako zamaknjeni v prizor, kako vase tlačimo tablete in postajamo ‘boljši’ v vseh ozirih, ali je res neizogibno, da bi zdravila jemali v take namene? Ali lahko, bolje rečeno, ali ni nujno, da takemu početju postavimo meje?
Vprašanje je vsekakor umestno, če predpostavimo, da ta zdravila niso škodljiva. Kaj pa je narobe s tem, če si hočemo izboljšati spomin, inteligenco, prag pozornosti ali sposobnost za koncentracijo? Ali celo svojo ustvarjalnost, čustvovanje ali družabnost? Že zdaj se vsak dan zatekamo h kavi, cigaretam ali kozarčku Chardonnaya. Mar ne počenjamo tega prav zaradi vpliva, ki ga imajo kofein, nikotin

Created 11 March 2010
Last edited 31 August 2018
Topics Ethics, Health, Science
Original English

Policy positions

Policy position 1

Če lahko morebitne negativne učinke znatno obdavčimo, ni treba vpeljati za zdravila za “povečevanje zmogljivosti možganov” nič večjega nadzora, kot sta ga danes deležna alkohol in tobak. Te odločitve prepustimo tržišču.

Policy position 2

Zdravila za “povečevanje zmogljivosti možganov” je v vsakem primeru treba s predpisi spraviti pod strog zdravniški nadzor, tako da jih bo mogoče dobiti le na zdravniški recept.

Policy position 3

Zdravila za “povečevanje zmogljivosti možganov” naj bi na splošno javnosti ne bila dostopna, z raziskavami pa je treba nadaljevati (klinični poskusi, vojaška raba itd.), da bomo lahko spoznali njihove dolgoročne posledice, tako medicinske kot družbene.

Policy position 4

Jemanje tovrstnih spodbudil je za izboljševanje normalnega vedenja moralno nesprejemljivo, zato naj bi se take substance uporabljale le terapevtsko: za zdravljenje bolezni, poškodb in drugih težav.

Story cards

Thumbnail

Zaradi umora, ki naj bi ga bil zagrešil leta 1981, sem bil obsojen na dosmrtno ječo, kazen zdaj prestajam v Texasu. Čeprav sem nedolžen, že dvajset let ne morem najti nobenega dokaza za to. Lani pa so me končno pregledali s testom za možganske odtise. Na glavo so mi nataknili nekakšne elektrode in mi kazali slike prizorišča zločina pomešane s slikami, ki niso bile z umorom v nobeni zvezi. Povedali so mi, da bi naprava zaznala, če bi bil v mojih možganih vtisnjen kak spomin na umor, čeprav bi skušal zatajiti svoje reakcije. Kajpak so dognali, da takega spomina ni. Končno imam spet upanje.

Kevin
Thumbnail

Že več kot osem let trpim za Parkinsonovo boleznijo, vsi udje mi trzajo, drhtijo in se tresejo.
Od nedavnega mi zdravila ne zaležejo več kot nekoč in moji udje se nenadzorovano zvijajo. Moj zdravnik pravi, da sva z zdravili prišla do konca. Predlagal je, naj poskusim z “globokim spodbujanjem možganov”. V možgane mi lahko vsadijo elektrodo in z njo uravnavajo moje bolezenske tegobe. S pomočjo nečesa, kar bi imela kot srčni spodbujevalnik v prsih, bi jo lahko vklapljala in izklapljala. Možnosti, da se to obnese, so precejšnje. Toda ali ne bi to iz mene napravilo nekakšnega robota?

Olive
Thumbnail

Stara sem 63 let. Zadnje čase imam težave s spominom. Testi so pokazali, da imam ”MCT”, blažje spoznavne motnje, kar naj bi bilo, kot so mi povedali, predementno stanje. Zelo verjetno bom prej kot v petih letih zbolela za Alzheimerjevo boleznijo, čeprav tega ne trdijo z gotovostjo. Zdravniki so mi predpisali zdravilo, ki upočasnjuje poslabšanje stanja, vendar ga ne more popolnoma zavreti. To zdravilo si neznansko želim, saj mene in moje domače misel na dementnost navdaja z grozo. Je pa zelo drago in ne vem, kako dolgo si ga bom še lahko privoščila.

Gospa Rose
Thumbnail

Sem 43 letna gospodinja, mati treh otrok. Že nekaj let trpim za depresivnostjo. Zdravnik mi predpisuje antidepresivna zdravila, ki mi pomagajo videti svetlo plat življenja. Ne morem si predstavljati, kako bi živela brez teh tablet, sem pa le radovedna, kakšen človek bi bila brez tega. Končno, kdo pa sploh sem? Ali mi zdravila pomagajo najti moj pravi jaz? Ali pa morda naredijo iz mene čisto drugo žensko, ki se sicer vselej srečno smehlja, vendar je vsaj meni sami popolna tujka?

Suzana
Thumbnail

Pred tremi leti sem na sodišču nastopil kot priča obrambe tedaj sedemnajstletnega Leeja, ki so ga zaradi poskusa uboja petnajstletnega fanta postavili na zatožno klop. Sodišču sem povedal svoje mnenje, da Lee ne obvlada svoje nasilnosti, ker je odraščal v nasilnem družinskem okolju. Pri pregledu njegovih možganov se je izkazalo, da ima v predčelnem režnju manj sive substance, kot je normalno. To se ujema s klasičnim vzorcem za nasilje. Porotnike je moj nastop prepričal, da so ga oprostili obtožbe za poskus uboja in ga obsodili le zaradi manj pomembne obtožbe za povzročitev telesne poškodbe v izbruhu jeze.

Dr. Anderson
Thumbnail

Poučujem v srednji šoli. Vsaj tretjina fantov v mojih razredih jemlje ritalin, čeprav večina od njih ne trpi zaradi pomanjkanja zbranosti in hiperaktivnih motenj (ADHD), za kar to zdravilo navadno predpisujejo. Vse več bogatih staršev daje to zdravilo svojim otrokom, da bi jim pomagalo pri zbranosti za učenje. Ali bo res prišel dan, ko bomo od dijakov zahtevali, naj obenem s testom oddajo še kozarec z urinom, da bi dognali, ali so njihovi rezultati plod trdega dela ali jemanja zdravil?

Margaret
Thumbnail

Z Johnom sva ravnokar dobila prvega otroka, čudovitega fantka, ki sva mu dala ime Oliver. Zdaj se moram spet lotiti svojega dela, sem namreč svobodna pisateljica. Že ob misli na to, da moram Oliverja vsak dan pustiti v vrtcu, mi poka srce. Osebje je sicer zelo strokovno, vendar sem nekje brala, da so otroci, ki so od malega v jaslih, kasneje bolj nagnjeni k prestopništvu. Po drugi plati pa, če ga obdržim doma, bo ves čas preždel pred televizorjem, brala pa sem, da je tudi to škodljivo.

Sybil
Thumbnail

Moj sin Kevin se je pred petimi leti ponesrečil z motorjem. Tedaj je bil star 22 let. Od takrat naprej je ves čas v nekakšni komi, ki ji pravijo “vegetativno stanje”. Njegova možganska skorja je mrtva, tako da nikoli več ne bo mogel misliti ali kaj občutiti. Edini del njegovih možganov, ki še deluje, je “animalno živčevje”, ki uravnava njegov srčni utrip in dihanje. Nobenega upanja ni, da bi se še kdaj zavedel. Kakšen smisel ima vse skupaj? Včasih si mislim, da je živ, včasih, da je mrtev, so pa tudi trenutki, ko niti ne vem več, kakšna je razlika.

Barbara

INFO CARDSISSUE CARDS

Zakonski predpisi za uporabo zdravstvenih metod

Ali naj bo skeniranje možganov dovoljeno še za kakšne druge namene kot za odkrivanje ali zdravljenje bolezni? Komu naj ga še dovolimo?

Elektrode in tablete

Ali je kaj drugače, če mi vtaknejo elektrodo v možgane, kot če bi jemal tablete?

Človekova svoboda in dostojanstvo

Ali je zdravljenje, ki ga odredi sodišče zaradi napadalnega ali spolno neprimernega vedenja, nasilje nad svobodo posameznika in človekovim dostojanstvom? Kaj pa, če gre za zdravljenje, ki zahteva implantacijo elektrod?

Kaj bi radi izboljšali pri sebi?

Kaj od naštetega bi si želeli izboljšati s pomočjo umetnih sredstev (tablet, elektrod, TMS itd), če bi bilo to mogoče:
• spomin
• inteligenco
• razpoloženje
Ali so nekatere metode bolj sprejemljive od drugih?

Zdravila in družba

Ali bo imelo povečanje zmogljivosti možganov za posledico večje družbene spremembe? Ali si bodo določene družbene skupine z uporabo zdravil priborile prednost pred drugimi?

Zdravila za oblastnike

Ali naj od predsednikov držav in vlad, ki sprejemajo za svet usodne odločitve, zahtevamo, naj jemljejo zdravila za povečanje zmogljivosti možganov?

Vpliv na evolucijo

Ali z umetnim spreminjanjem človekovih možganov lahko spremenimo razvoj človeštva?

Ocena tveganja

Kako naj vemo, kakšno je dolgoročno tveganje pri večini psihoaktivnih drog, zlasti če jih ljudje začnejo jemati še v rosnih letih in jih jemljejo dolgo časa?

Nadzor nad uporabo zdravil

Kakor hitro je zdravilo odobreno in sprejeto, se bodo že našli ljudje, ki ga bodo začeli uporabljati za druge namene.

Ali bodo ljudje prisiljeni izboljševati možganske zmogljivosti?

Obstaja nevarnost, da bodo delodajalci in šole pri iskanju čim bolj učinkovitih delavcev in študentov te silili, naj si izboljšajo možganske zmogljivosti. To je treba preprečiti.

Učinek zdravil

Ali sem po zaužitju zdravila, ki vpliva na moje možgane, še vedno ista oseba?

Zdravila ali pogovor

Naj depresivnost zdravimo s tabletami ali s pogovori pri terapevtu?

Kje iskati zdravilo?

Če jedro problema tiči v možganih, kdo trdi, da bomo našli zdravilo samo tam?

Kje je ločnica?

Kako naj na širokem polju razpoloženjskih motenj začrtamo jasno mejo med zdravim in bolnim?

Kakšne vrste motnja je depresivnost?

Ali gre pri depresivnosti za motnje pri posamezniku ali za motnje v družbi?

Skrivanje težav

Ali obstaja nevarnost, da bi z uporabo možganskih drog zakrili družbene probleme?

Naklonjenost družbe

Do kakšne mere kot družba sprejemamo odklone pri obnašanju ljudi?

Naše nelagodje ob drogah

Večina med nami bi rada šla skozi življenje veselo in lahkotno, pri delu žareč kot sončni žarek in uživaje radosti viharne spolnosti v nočeh. Pa vendar nas večina občuti nelagodje ob misli, da bi si do tega pomagali z zdravili. Zakaj?

Kdo je glavni?

Kdo določa, kakšno vedenje je primerno in kakšno ni, kdo naj nadzira zdravljenje?

Pridobivanje prednosti

Ali je etično, če si kdo z uporabo zdravil pridobi prednost pred drugimi?

Povečevanje zmogljivosti možganov in poštenje

Izobrazba služi za izboljševanje spoznavnosti in je zelo nepravično porazdeljena, pa ji družba ne nasprotuje. Nasprotno pa bi bilo nevrokognitivna izboljševala razmeroma lahko porazdeliti med najširše množice.

Zdravila za čeri na izpitih

Če bodo res razvili zdravila za izboljšanje spoznavnosti, kaj bo branilo ljudem, da jih ne bi uporabljali za polaganje izpitov, kjer je veliko tekmecev?

Kava in druga poživila

Ali je res kakšna razlika, če pred izpitom vzamemo poživilo namesto skodelice kave?

Krepitev moči sodišč

Sodišča že lahko odrejajo prisilno zdravljenje za kriminalce. Ali obstaja nevarnost, da bodo k zdravljenju prisilili kogarkoli, ki ga bo družba označila za ‘deviantnega’?

Možgani se razvijajo

Še pred dvajsetimi leti so znanstveniki mislili, da se po koncu otroštva možgani ne spreminjajo več, če prezremo odmiranje živčnih celic zaradi staranja. Zdaj pa vemo, da se možgani vse življenje neprestano preoblikujejo, kar je posledica učenja in prilagajanja okolju.

Kaj je zavest?

Znanstveniki pravijo, da je do trenutka, ko se zavemo, da nekaj delamo, v naših možganih tisto že opravljeno. To pomeni, da naša dejanja nadzirajo možgani, ne pa naša zavest, ki je le sredstvo, da nam možgani sporoče, kaj so ukrenili.

Kakšna je zveza med anatomijo možganov in vedenjem?

Pri iskanju povezave med našim vedenjem in anatomijo ali biologijo možganov so znanstveniki ugotovili, da je 21 posameznikov, ki so jih pregledali zaradi asocialnega vedenja, imelo v povprečju za 11% manjšo prostornino možganov, kot je običajna.

Poskusi na živalih

Pri preučevanju živalskih vedenjskih vzorcev kot so nagnjenja, napadalnost in starševstvo, so znanstveniki odkrili, da jih je mogoče uravnavati z zdravili. Nekateri izsledki teh raziskav
se že uporabljajo pri ljudeh.

Odpornost na zdravila

Bolniki s Parkinsonovo boleznijo svojih gibov ne morejo več dobro obvladati. Vzrok za to je odmrtje možganskih celic v tistem delu možganov, ki nadzira gibanje. Zdravila za zdravljenje Parkinsona so že na voljo, vendar pa je veliko ljudi, pri katerih nimajo nobenega učinka.

Zdravljenje bioloških in psihičnih težav

Za zdravljenje Parkinsonove bolezni in drugih motenj gibanja že dolgo uporabljajo spodbujevalnike v globini možganov. Zdaj pa jih preizkušajo tudi za zdravljenje psihiatričnih stanj, kot sta depresivnost in obsedenost s prisilnimi mislimi (OCD).

Terapija z izvornimi celicami

Parkinsonova bolezen je obetavna za zdravljenje z izvornimi celicami, saj je poškodovano področje možganov majhno in ga je lahko prepoznati. Nadomestitev poškodovanih celic z izvornimi lahko pripelje do izboljšanja bolezni ali celo do ozdravljenja.

Odstranitev čelnega režnja

V letih med 1930 do 1950 so bolnike s shizofrenijo zdravili, tako da so jim odstranili čelni del možganov in s tem za vselej spremenili osebnost. Sodobne tehnike z globinskim spodbujanjem možganov lahko delujejo veliko bolj natančno, hkrati pa so vsi postopki reverzibilni.

Magnetno spodbujanje skozi lobanjo (TMS)

Kaže, da lahko s TMS ljudem znatno izboljšamo spomin in sposobnost za presojo, predramimo bolnike, ki trpijo za neprestano utrujenostjo, ali naučimo ljudi novih spretnosti.

Prizadevanje, da bi zdravili karkoli

Če kako stanje, ki ne potrebuje zdravniške oskrbe, etiketiramo z medicinskimi ali psihološkimi nalepkami, ali s tem ne vzpodbujamo zdravljenja z zdravili na recept?

Zdravila kot pripomočki za izboljšanje

Z zdravili lahko dosežemo, da postanejo normalni ljudje “boljši od normalnih”. Obstajajo že zdravila za boljše razpoloženje, spomin, spoznavnost, in za bistvene funkcije kot so spanje, ješčnost in spolnost.

Nova zdravila proti depresivnosti

Ta so veliko bolj varna od nekdanjih, zato se uporabljajo vedno bolj na široko. Zaznavno je prizadevanje, da bi jih uporabljali popolnoma zdravi ljudje, ki bi se radi počutili “še bolje kot dobro”, kot “čopiče za rožnato razpoloženje “.

Zdravljenje brez bolezenskih znamenj

Depresivnost se lahko pojavi in izgine, pogosto lahko mine več let, preden se napad ponovi. Dandanes bolnikom najraje predpišejo zdravljenje z novo generacijo antidepresivnih zdravil za več let vnaprej, čeprav ne kažejo več nobenih znamenj bolezni.

Roman in resničnost

Pisatelj Aldous Huxley v romanu Krasni novi svet iz leta 1930 opisuje zdravilo soma, ki popolnoma otopi občutek za bolečino. Danes poznamo za to veliko zdravil, ki se dobijo bodisi v prosti prodaji bodisi na recept.

Epidemija depresivnosti

Svetovna zdravstvena organizacija je označila depresivnost kot največjo nevarnost za zdravje v tem stoletju. Motnje duševnosti so med glavnimi vzroki za bolezni in prizadetost v Evropi in drugje.

Zdravila brez recepta

Veliko zdravil za možgane ljudje ne jemljejo le za zdravljenje bolezni. Med tistimi, ki jemljejo zdravila proti tesnobi, nekateri morda niso kaj prida v skrbeh.

Zdravila za učenje

Ritalin in podobna duševno spodbujevalna zdravila so se izkazala kot izvrstna za izboljšanje pazljivosti, odzivnega časa, reševanja problemov in načrtovanja. Sodijo med najbolj uporabljana zdravila za sprostitev na ameriških univerzah.

Zdravila za boljši spomin

Številne farmacevtske družbe danes vlagajo ogromne raziskovalne napore v razvoj zdravil za izboljšanje spomina. V industriji prehrambenih izdelkov, ki naj bi krepili spomin, se obračajo že milijarde dolarjev, navkljub dejstvu, da je malo dokazov za njihovo učinkovitost.

Vojakova moč

Z zdravili, ki jih uporabljamo za odpravljanje težav s spanjem, lahko dneve in dneve podaljšujemo budnost. Uporabi teh zdravil pri zdravih ljudeh se na veliko posvečajo v vojski.

Vojaški poskusi

Ameriška vojska je namenila 20 milijonov dolarjev za razvoj novih zdravil za preprečevanje utrujenosti, ki bi omogočala, da bi vojaki ostali pokonci, budni in popolnoma pripravljeni do sedem dni, ne da bi utrpeli kakšne posledice.

Nadčlovek

Ameriška vojska je prišla na misel, da je treba človeka nadgraditi. V vojski raziskujejo, na kakšen način bi iz vojakov napravili pametnejše, trše, hitrejše in močnejše ljudi, z eno besedo, nadljudi.

Pasti zdravil za spomin

Zamisel, da bi si dan za dnem do konca življenja krepili spomin s tabletami, morda ni tako dobra. Morda bodo posledica tega psihični stranski učinki, npr. da si bomo natrpali v glavo vse preveč reči in jih ne bomo mogli pozabiti.

Nepričakovana korist

Mnogo zdravil za izboljšanje spomina je bilo prvotno namenjeno le za zdravljenje bolezni, vendar so se izkazala kot dovolj varna za široko uporabo.

Mediji

Še vedno ne vemo, kakšen vpliv ima vsa poplava informacij v medijih na rastoče možgane. Pojavljajo pa se ugibanja, da utegne biti vpliv medijev na možgane pogubnejši od zdravil.

Register to download vote results of this PlayDecide game.Register