Znanost o živčevju – “povečevanje zmogljivosti možganov”

Še pred dvajsetimi leti so znanstveniki mislili, da se po koncu otroštva možgani ne spreminjajo več, če prezremo odmiranje živčnih celic zaradi staranja. Zdaj pa vemo, da se možgani vse življenje neprestano preoblikujejo, kar je posledica učenja in prilagajanja okolju.

Znanstveniki pravijo, da je do trenutka, ko se zavemo, da nekaj delamo, v naših možganih tisto že opravljeno. To pomeni, da naša dejanja nadzirajo možgani, ne pa naša zavest, ki je le sredstvo, da nam možgani sporoče, kaj so ukrenili.

Pri iskanju povezave med našim vedenjem in anatomijo ali biologijo možganov so znanstveniki ugotovili, da je 21 posameznikov, ki so jih pregledali zaradi asocialnega vedenja, imelo v povprečju za 11% manjšo prostornino možganov, kot je običajna.

Pri preučevanju živalskih vedenjskih vzorcev kot so nagnjenja, napadalnost in starševstvo, so znanstveniki odkrili, da jih je mogoče uravnavati z zdravili. Nekateri izsledki teh raziskav
se že uporabljajo pri ljudeh.

Bolniki s Parkinsonovo boleznijo svojih gibov ne morejo več dobro obvladati. Vzrok za to je odmrtje možganskih celic v tistem delu možganov, ki nadzira gibanje. Zdravila za zdravljenje Parkinsona so že na voljo, vendar pa je veliko ljudi, pri katerih nimajo nobenega učinka.

Za zdravljenje Parkinsonove bolezni in drugih motenj gibanja že dolgo uporabljajo spodbujevalnike v globini možganov. Zdaj pa jih preizkušajo tudi za zdravljenje psihiatričnih stanj, kot sta depresivnost in obsedenost s prisilnimi mislimi (OCD).

Parkinsonova bolezen je obetavna za zdravljenje z izvornimi celicami, saj je poškodovano področje možganov majhno in ga je lahko prepoznati. Nadomestitev poškodovanih celic z izvornimi lahko pripelje do izboljšanja bolezni ali celo do ozdravljenja.

V letih med 1930 do 1950 so bolnike s shizofrenijo zdravili, tako da so jim odstranili čelni del možganov in s tem za vselej spremenili osebnost. Sodobne tehnike z globinskim spodbujanjem možganov lahko delujejo veliko bolj natančno, hkrati pa so vsi postopki reverzibilni.

Kaže, da lahko s TMS ljudem znatno izboljšamo spomin in sposobnost za presojo, predramimo bolnike, ki trpijo za neprestano utrujenostjo, ali naučimo ljudi novih spretnosti.

Če kako stanje, ki ne potrebuje zdravniške oskrbe, etiketiramo z medicinskimi ali psihološkimi nalepkami, ali s tem ne vzpodbujamo zdravljenja z zdravili na recept?

Z zdravili lahko dosežemo, da postanejo normalni ljudje “boljši od normalnih”. Obstajajo že zdravila za boljše razpoloženje, spomin, spoznavnost, in za bistvene funkcije kot so spanje, ješčnost in spolnost.

Ta so veliko bolj varna od nekdanjih, zato se uporabljajo vedno bolj na široko. Zaznavno je prizadevanje, da bi jih uporabljali popolnoma zdravi ljudje, ki bi se radi počutili “še bolje kot dobro”, kot “čopiče za rožnato razpoloženje “.

Depresivnost se lahko pojavi in izgine, pogosto lahko mine več let, preden se napad ponovi. Dandanes bolnikom najraje predpišejo zdravljenje z novo generacijo antidepresivnih zdravil za več let vnaprej, čeprav ne kažejo več nobenih znamenj bolezni.

Pisatelj Aldous Huxley v romanu Krasni novi svet iz leta 1930 opisuje zdravilo soma, ki popolnoma otopi občutek za bolečino. Danes poznamo za to veliko zdravil, ki se dobijo bodisi v prosti prodaji bodisi na recept.

Svetovna zdravstvena organizacija je označila depresivnost kot največjo nevarnost za zdravje v tem stoletju. Motnje duševnosti so med glavnimi vzroki za bolezni in prizadetost v Evropi in drugje.

Veliko zdravil za možgane ljudje ne jemljejo le za zdravljenje bolezni. Med tistimi, ki jemljejo zdravila proti tesnobi, nekateri morda niso kaj prida v skrbeh.

Ritalin in podobna duševno spodbujevalna zdravila so se izkazala kot izvrstna za izboljšanje pazljivosti, odzivnega časa, reševanja problemov in načrtovanja. Sodijo med najbolj uporabljana zdravila za sprostitev na ameriških univerzah.

Številne farmacevtske družbe danes vlagajo ogromne raziskovalne napore v razvoj zdravil za izboljšanje spomina. V industriji prehrambenih izdelkov, ki naj bi krepili spomin, se obračajo že milijarde dolarjev, navkljub dejstvu, da je malo dokazov za njihovo učinkovitost.

Z zdravili, ki jih uporabljamo za odpravljanje težav s spanjem, lahko dneve in dneve podaljšujemo budnost. Uporabi teh zdravil pri zdravih ljudeh se na veliko posvečajo v vojski.

Ameriška vojska je namenila 20 milijonov dolarjev za razvoj novih zdravil za preprečevanje utrujenosti, ki bi omogočala, da bi vojaki ostali pokonci, budni in popolnoma pripravljeni do sedem dni, ne da bi utrpeli kakšne posledice.

Ameriška vojska je prišla na misel, da je treba človeka nadgraditi. V vojski raziskujejo, na kakšen način bi iz vojakov napravili pametnejše, trše, hitrejše in močnejše ljudi, z eno besedo, nadljudi.

Zamisel, da bi si dan za dnem do konca življenja krepili spomin s tabletami, morda ni tako dobra. Morda bodo posledica tega psihični stranski učinki, npr. da si bomo natrpali v glavo vse preveč reči in jih ne bomo mogli pozabiti.

Mnogo zdravil za izboljšanje spomina je bilo prvotno namenjeno le za zdravljenje bolezni, vendar so se izkazala kot dovolj varna za široko uporabo.

Še vedno ne vemo, kakšen vpliv ima vsa poplava informacij v medijih na rastoče možgane. Pojavljajo pa se ugibanja, da utegne biti vpliv medijev na možgane pogubnejši od zdravil.