Discover PlayDecide. Download games, prepare, play. GET STARTED

Ksenotransplantacija

Choose your language

PlayDecide games may be available in multiple languages

Play the game

Download, prepare, discuss & collect results.

SIGN INRegister

sZa kaj gre pri ksenotransplantaciji?

Ksenotransplantacija je kirurški poseg, s katerim v človeško telo presadimo žive celice, tkiva ali organe živalskega izvora.

Pogovor o ksenotransplantaciji je pomemben, saj odpira ključna vprašanja, kot so:
• Ali je moralno sprejemljivo vzgajati genetsko spremenjene živali, da bi njihove organe uporabljali za presajevanje pri ljudeh?
• Ali je ksenotransplantacija sploh sprejemljiva ali pa je nemara preveč tvegana?
• Do katere starosti je pri človeku smiselno presajati organe in celice?

Author / translator Andrea Bandelli

sZa kaj gre pri ksenotransplantaciji?

Ksenotransplantacija je kirurški poseg, s katerim v človeško telo presadimo žive celice, tkiva ali organe živalskega izvora.

Pogovor o ksenotransplantaciji je pomemben, saj odpira ključna vprašanja, kot so:
• Ali je moralno sprejemljivo vzgajati genetsko spremenjene živali, da bi njihove organe uporabljali za presajevanje pri ljudeh?
• Ali je ksenotransplantacija sploh sprejemljiva ali pa je nemara preveč tvegana?
• Do katere starosti je pri človeku smiselno presajati organe in celice?
• Katere omejitve lahko pristojne oblasti upravičeno zastavijo bolnikom s presajenim živalskim tkivom in njihovim družinam, da bi zaščitili ostalo prebivalstvo?
• Kako naj dosežemo ravnovesje med posameznikovimi pravicami ter njegovo dostopnostjo do zdravljenja in morebitnim tveganjem epidemije, ki bi lahko izbruhnila zaradi prenosa virusa z živali na človeka?

Created 11 March 2010
Last edited 31 August 2018
Topics Ethics, Health, Science
Original English

Policy positions

Policy position 1

S stališča nravnosti ni prav, če presajamo ljudem živalske organe.

Policy position 2

Presajanje živalskih organov ljudem je preveč tvegano.

Policy position 3

Živalski organi naj se presajajo ljudem, a samo če so koristi posega zanesljive in zelo velike in če nedvomno odtehtajo tveganje.

Policy position 4

Živalski organi naj se presajajo ljudem le takrat, kadar je zagotovljeno, da je tveganje v razumnih mejah.

Story cards

Thumbnail

Sem skrbnica živali. Neverjetno, kako se lahko človek naveže na prašiče, ki jih redimo. Težko je, ko odhajajo, a s tem se je treba sprijazniti. Res narobe pa bi bilo, če bi z njimi slabo ravnali le zato, ker vemo, da bodo končale zaradi nekakšnih poskusov. Dolgujemo jim vsaj to, da zanje dobro skrbimo. Vem, ni naravno, da preživijo vse življenje v zaprtem prostoru in pogosto v osami, a kljub temu mislim, da nimajo slabega življenja.

Sophijina zgodba
Thumbnail

Že deset let delam na projektu, ki bi zagotovil uspešno presaditev prašičjega srca v človeka. Iz prve roke poznam trpljenje človeka s prirojeno srčno napako. Moj sin Toby se je rodil s šibkim srcem. Komajda je lahko hodil in se ni mogel igrati z drugimi otroci. Čakali smo na podarjeno srce za presaditev, toda umrl je, preden so mu ga našli. Nočem, da bi drugi otroci in njihove družine trpeli, kot je trpel Toby. Zato tudi trdno verjamem, da je
ksenotransplantacija pomembna.

Dr. Sharon Taylor
Thumbnail

Čakam na presaditev srca. Moje srce je nezanesljivo že vrsto let, lani poleti pa sem v prometni nesreči doživel tak šok, da mi od takrat naprej bije ves čas neredno. Zdravniki menijo, da je verjetnost, da bi se našlo primerno srce za presaditev, majhna.
Slišal sem za ksenotransplantacijo – presaditev prašičjega srca v človeško telo. Sem vegetarijanec in sem zamisel v začetku zavračal, a dlje ko čakam, bolj se mi zdi sprejemljiva. Rad bi spet opazoval, kako odrašča moja hči, in se dobro počutil.

Benova zgodba
Thumbnail

Delam v bolnici kot srčni kirurg, specialist za presaditve srca.. Veliko ljudi čaka na podarjene organe in večina od njih ne more normalno živeti. Možnost, da bi uporabili prašičje srce kot nadomestilo za človeško, se mi zdi več kot zanimiva. Mnogi bolniki bi z odprtimi rokami sprejeli takšno priložnost, če bi jo le dobili. Skrbi me edino prenos virusov. Izkušnje z aidsom in Creutzfeldt-Jacobovo boleznijo kažejo, da previdnost ni odveč. Nihče si ne želi sprožiti novih bolezni.

Dr. Dean Kusafuko
Thumbnail

Stara sem 18 let. Pred pričetkom študija sem tri mesece potovala po južni Afriki. Res me je prizadelo, ko sem videla, da toliko ljudi umira zaradi aidsa in sorodnih bolezni. Na zahodu imamo zdravila, ki bi lahko pomagala, nihče pa jih ne pošlje tja. S kondomi bi lahko preprečili širjenje virusa HIV, a tudi kondomov jim nihče ne pošlje. Zakaj se ljudje na zahodu niti ne zganejo, da bi kako pomagali? Zakaj znanstveniki kar naprej razsipajo denar za nova področja raziskav, kot je genetsko spreminjanje prašičev, namenjenih za darovalce organov? Kot da ni drugih načinov za zmanjšanje človeškega trpljenja in boljših možnosti za porabo denarja?

Hildina zgodba
Thumbnail

Naša družina živi v New Delhiju, moja žena Radha je zdravnica. Verjamem, da karma – rezultat dejanj našega sedanjega ali pa prejšnjega življenja – povzroča tudi prirojene napake, recimo srčne. Radha mi je pripovedovala, da na zahodu skušajo presaditi prašičja srca ljudem. Zahodni znanstveniki počnejo stvari le zaradi slave in novih odkritij. Istočasno pa tu vsak dan videvam ljudi, ki trpijo za lakoto in boleznimi, ki jih je moč preprečiti. Zakaj dovoljujemo, da se takšna neenakost nadaljuje?

Višnujeva zgodba
Thumbnail

Moj sin, ki je star 35 let, ima prirojeno srčno napako, zaradi katere bi ob rojstvu skoraj umrl. Hodi lahko le zelo počasi s pomočjo palice in potrebuje stalno nego. Smo dovolj premožni, da smo preskusili kopico različnih zdravil, a nobeno ni pomagalo. Moj sin je že več let na čakalnem seznamu za presaditev srca. Storila bi prav vse, da bi ga lahko videla srečnega in zdravega. Slišala sem, da bi lahko bilo mogoče presaditi prašičje srce v človeško telo. Upam, da bo znanstvenikom uspelo. Ampak, ali se bo to zgodilo dovolj zgodaj, da bodo mojega sina lahko rešili?

Zgodba Nanou
Thumbnail

Obupano sem čakala na novo srce in ko so mi ponudili prašičje, sem kar poskočila od veselja. Seveda sem zadovoljna, saj se počutim bolje in lahko spet kaj naredim. A bolj ko čas teče, bolj me moti, da imam v telesu prašičji del. Če bi bil to, recimo, umetni kolk, narejen iz prašičjih kosti, me ne bi motilo, a srce je le nekaj drugega. Čeprav moje telo fizično ni zavrnilo prašičjega srca, ga sama čustveno nisem zmogla sprejeti.

Ana v letu 2030

INFO CARDSISSUE CARDS

Ljudje že tako jemo prašiče

Če že ubijamo prašiče za hrano, ni razloga, da ne bi uporabili njihovih organov za reševanje človeških življenj, menijo nekateri.
Drugi mislijo drugače: jesti živali je naravno, uporabljati njihove organe pa ne.

Kakšno uporabo prašičev naj dovolimo?

Ali lahko vnašamo človeške gene v prašiče, ali prašičje organe v človeka? Ali naj dovolimo kloniranje prašičev, da bi zbrisali določene gene?

Čakalne liste

Med dolgim čakanjem na primerne človeške organe se bolnikom zdravje slabša, tesnoba, da utegnejo umreti, je vse večja. Zagovorniki ksenotransplantacije trdijo, da je mogoče vzgojiti dovolj živali za premostitev pomanjkanja.

Etnične manjšine

Ksenotransplantacija bi lahko še posebej koristila pripadnikom določenih etničnih manjšin, za katere je težko ali skoraj nemogoče najti ustrezne človeške organe.

Konec trgovine z organi

Nakup in prodaja človeških organov cveti, čeprav jo zakonodaja v večini držav prepoveduje. Uspešna ksenotransplantacija bi lahko pripomogla k ustavitvi ilegalne trgovine s človeškimi organi.

Nadomestek človeškemu tkivu

Ksenotransplantacija bi lahko nadomestila uporabo človeškega tkiva, ki ga pridobivajo iz splavljenih zarodkov.

Sprijaznimo se z umrljivostjo

Ali skušamo prelisičiti smrt? Na neki točki bi morali priznati, da smo umrljivi, in prenehati z nadomeščanjem bolnih organov.

Izkoriščanje živali za zdravljenje ljudi?

Do kakšne meje smo sploh upravičeni uporabljati živali za zdravljenje ljudi?

Etična dilema

Ali je prav, če gojimo živali le za to, da jim nato odstranimo organe za presaditev v človeka?

Katero tveganje je večje

Neozdravljivo bolnemu človeku, ki mu kot zadnjo možnost ponudijo vsaditev prašičjega srca, se zdi nevarnost okužbe z virusom relativno majhno tveganje.

Tveganje neznanih razsežnosti

Tveganje, da bi prišlo do prenosa virusa, ki bi se razširil med širše prebivalstvo, je neznatno, če pa bi se to res zgodilo, bi bile posledice zelo resne.

Posameznik in družba

Kako najti ravnotežje med življenjem in zdravjem posameznika ali ljubljene osebe na eni strani in tveganjem za družbo na drugi?

Položaj prašičev

Ali nas to, da vzrejamo prašiče za darovalce organov in gledamo nanje le kot na človeku koristno blago, ne napeljuje na misel, da so prašiči na svetu le za človekovo korist?

Ko je tveganje prehudo

Leta 2000 je Roslinov inštitut v Združenem kraljestvu zaradi nevarnosti širjenja retrovirusov prekinil z raziskavami ksenotransplantacije in se preusmeril na vzgojo tkiv iz izvornih celic.

Sprejemljivost v Evropi

V evropski raziskavi javnega mnenja je izrazilo podporo
ksenotransplantaciji 36% vprašanih.

Poziv k previdnosti

»Najslabše bi bilo, če bi pri iskanju rešitve za podaljšanje našega življenja ustvarili novo obliko kuge« Uredniški komentar v New Scientist magazine, 1998.

Nezaželen stranski učinek

Uvedba ksenotransplantacije ne bo odpravila potrebe po človeških organih, utegnila pa bi pri ljudeh zmanjšati pripravljenost za njihovo darovanje.

Patentiranje živali

Poskusi patentiranja gensko spremenjenih prašičev za ksenotransplantacijo bi lahko še bolj razvneli splošno polemiko o moralnosti in legalnosti patentiranja živali.

Življenje v osami

Varovanje gensko spremenjenih prašičev pred okužbo z virusi lahko močno spremeni njihove življenjske pogoje in poslabša njihovo življenje. Lahko ostanejo osamljeni, zaprti v nenaravnem okolju brez možnosti za spodobno življenje.

Bolezni brez simptomov

Okužbe z virusi, kot je na primer HIV, imajo lahko dolgo latentno obdobje brez značilnih pojavnih oblik obolenja. Nova bolezen, ki bi bila posledica ksenotransplantacije, bi se lahko nemoteno širila več let, preden bi jo odkrili.

Ko je že prepozno

Prašiči in opice lahko nosijo v sebi številne organizme, ki jih preventivni pregledi ne bodo zasledili. Takšne organizme navadno odkrijejo šele takrat, ko se pojavi bolezen, ki jo povzročajo.

Upoštevanje etičnih vrednot

Bolniki bi morali imeti možnost zavrniti ksenotransplantacijo iz etičnih razlogov. Vendar takšna zavrnitev ne bi smela vplivati na njihovo pravico, da dobijo za presaditev človeški organ.

Analiza koristi in stroškov

Koristi ksenotransplantacije je treba primerjati s stroški zdravstvenih storitev. Primerjati jih je treba tudi s koristmi, ki bi jih prineslo vlaganje enake vsote v javne zdravstvene programe.

Nove odgovornosti

Britanski Začasni urad za urejanje zadev v zvezi s ksenotransplantacijo je odločil, da bo moral vsakdo, ki bo prejel živalski organ, privoliti, da bo vse življenje redno hodil na preglede in da nikdar ne bo imel nezaščitenih spolnih odnosov.

Kaj je ksenotransplantacija?

Ksenotransplantacija pokriva:
• presajanje celih organov,
• zdravljenje s celičnimi transplantati,
• umetna jetra, kjer vitalne funkcije naravnih jeter prevzamejo prašičje jetrne celice.

Tradicionalne presaditve

Vse od prve uspešne presaditve srca naprej pri transplantacijah najraje presajajo žive človeške organe.

Pomanjkanje organov

Na vsak organ, ki je darovan za presaditev, čaka vsaj pet bolnikov. To pomanjkanje je znano kot 'organska vrzel'. Gre za resen problem, saj v teh primerih večinoma ni alternativnega zdravljenja.

Presaditve rešujejo življenja

Bolniki s cistično fibrozo, ki je dedna, brez presaditve pljuč ali srca le redko preživijo trideseto leto.

Živi darovalci

Na Norveškem je visoko število presaditev ledvic posledica dejstva, da se za darovalce ledvic odloča veliko ljudi.

Učinkovitost kampanj za donatorstvo

V Združenem kraljestvu je kar 70 odstotkov prebivalcev za to, da jim po smrti odvzamejo organe za presaditev, a le četrtina jih ima darovalske kartice. Tudi s številnimi propagandnimi kampanjami tega niso kaj prida spremenili.

Kako rešiti pomanjkanje donatorjev

Pri ksenotransplantacijah bi težave zaradi pomanjkanja organov za presaditev ('organske vrzeli') lahko rešili z uporabo živalskih organov. Posebej primerni za to so primati in prašiči, ker imajo njihovi organi podobno velikost in strukturo kot človeški.

Ali so prašiči boljši kot opice?

Prašiči so kot vrsta najprimernejši darovalci organov za ljudi, ker so njihovi organi prave velikosti, so poceni in povzročajo manj etičnih pomislekov, kot če bi za to uporabljali opice.

Ko presaditev celega organa ni mogoča...

Ne preučujejo le organov kot celoto, obstajajo tudi študije, da bi uporabili živčne celice prašičev za zdravljenje Parkinsonove in Huntingtonove bolezni.

Težave z zavračanjem

Največja težava pri ksenotransplantaciji je to, da imunski sistem zaznava novi organ kot tujek in ga zato skuša uničiti.

Izboljšave

Presaditve človeških organov postajajo vse uspešnejše zaradi zdravil, ki zavirajo odziv imunskega sistema in zaradi napredka kirurških tehnik.

Pričakovana življenjska doba po presaditvi

Dve tretjini prejemnikov ledvic živi po presaditvi več kot pet let. Znani so primeri bolnikov, ki jim je presaditev podaljšala življenje za več kot dvajset let.

Terapija za vse življenje

Celo bolniki, ki so pri presaditvi dobili človeške organe, morajo vse življenje jemati zdravila, ki zatirajo njihov imunski sistem.

Genetsko spremenjene živali

Da bi premagali zavračanje tujkov, znanstveniki genetsko spreminjajo živali,
tako da jim odstranijo molekule, ki jih človeški imunski sistem zaznava kot značilne za drugačno vrsto, ali pa vnesejo v prašiče človeške gene.

Širjenje bolezni na druge vrste

Presajen organ lahko povzroči prenos bolezni z ene vrste na drugo.
Verjetnost za prenos je tem večja, čim bolj sta si vrsti sorodni. Zaradi tega se prašiči štejejo kot varnejša rešitev od opic, čeprav so v laboratoriju prašičji virusi že okužili človeške celice.

Skrite grožnje

Nekateri virusi ne povzročajo bolezni v vrsti gostitelja, lahko pa izzovejo bolezen, če se razširijo na drugo vrsto.

Oslabitev imunskega sistema

Po presaditvi je delovanje bolnikovega imunskega sistema zatrto zaradi zdravil. Zato so ti bolniki bolj dovzetni za napade retrovirusov. Takšna okužba se lahko hitro razširi na širšo populacijo.

Prednosti kloniranja prašičev

Ena izmed rešitev je iz živali darovalca odstraniti gen, ki povzroči zavrnitev organa. »Izbris« gena je izvedljiv le na kloniranih prašičih.

Primeri prenosa bolezni med vrstami

Iz preteklosti poznamo nekaj primerov prenosa bolezni med vrstami. Virus HIV, povzročitelj aidsa, izvira od opic. Goveja spongiformna encefalopatija (bolezen norih krav) je z goveda prešla na človeka kot smrtonosna Creutzfeldt-Jakobova bolezen. Glej informacijsko kartico 16!

Prenos virusa med vrstami

Pri laboratorijskih poskusih so odkrili, da se nekateri virusi prenašajo s prašičjih celic na človeške. Ni pa neposrednih dokazov, da bi prašičje srčne zaklopke ali kri prenesle viruse na ljudi.

Alternative za ksenotransplantacijo (1)

Preventiva. To pomeni živeti bolj zdravo, da bi zmanjšali pogostnost srčnih obolenj. Seveda tako ne moremo preprečiti številnih primerov, kjer ostaja presaditev edina pomoč.

Alternative za ksenotransplantacijo (2)

Povečanje števila darovanih organov. To bi lahko dosegli s sistemom 'Odloči se proti!'. Kot privzeto bi veljalo, da so ljudje pripravljeni podariti svoje organe po smrti, razen če se niso izrecno izrazili proti temu.

Alternative za ksenotransplantacijo (3)

Umetni organi, kot je električno srce. Te naprave imajo tudi precej pomanjkljivosti. V prvi vrsti sta nastanek krvnih strdkov in pa visoka cena.

Alternative za ksenotransplantacijo (4)

Izvorne celice. To so osnovne celice, ki lahko proizvajajo druge vrste celic. Lahko jih uporabimo za gojenje srčnega ali jetrnega tkiva za podporo obolelim in opešanim organom.

Register to download vote results of this PlayDecide game.Register