Discover PlayDecide. Download games, prepare, play. GET STARTED
sZa kaj gre pri ksenotransplantaciji?
Ksenotransplantacija je kirurški poseg, s katerim v človeško telo presadimo žive celice, tkiva ali organe živalskega izvora.
Pogovor o ksenotransplantaciji je pomemben, saj odpira ključna vprašanja, kot so:
• Ali je moralno sprejemljivo vzgajati genetsko spremenjene živali, da bi njihove organe uporabljali za presajevanje pri ljudeh?
• Ali je ksenotransplantacija sploh sprejemljiva ali pa je nemara preveč tvegana?
• Do katere starosti je pri človeku smiselno presajati organe in celice?
sZa kaj gre pri ksenotransplantaciji?
Ksenotransplantacija je kirurški poseg, s katerim v človeško telo presadimo žive celice, tkiva ali organe živalskega izvora.
Pogovor o ksenotransplantaciji je pomemben, saj odpira ključna vprašanja, kot so:
• Ali je moralno sprejemljivo vzgajati genetsko spremenjene živali, da bi njihove organe uporabljali za presajevanje pri ljudeh?
• Ali je ksenotransplantacija sploh sprejemljiva ali pa je nemara preveč tvegana?
• Do katere starosti je pri človeku smiselno presajati organe in celice?
• Katere omejitve lahko pristojne oblasti upravičeno zastavijo bolnikom s presajenim živalskim tkivom in njihovim družinam, da bi zaščitili ostalo prebivalstvo?
• Kako naj dosežemo ravnovesje med posameznikovimi pravicami ter njegovo dostopnostjo do zdravljenja in morebitnim tveganjem epidemije, ki bi lahko izbruhnila zaradi prenosa virusa z živali na človeka?
S stališča nravnosti ni prav, če presajamo ljudem živalske organe.
Presajanje živalskih organov ljudem je preveč tvegano.
Živalski organi naj se presajajo ljudem, a samo če so koristi posega zanesljive in zelo velike in če nedvomno odtehtajo tveganje.
Živalski organi naj se presajajo ljudem le takrat, kadar je zagotovljeno, da je tveganje v razumnih mejah.
Sem skrbnica živali. Neverjetno, kako se lahko človek naveže na prašiče, ki jih redimo. Težko je, ko odhajajo, a s tem se je treba sprijazniti. Res narobe pa bi bilo, če bi z njimi slabo ravnali le zato, ker vemo, da bodo končale zaradi nekakšnih poskusov. Dolgujemo jim vsaj to, da zanje dobro skrbimo. Vem, ni naravno, da preživijo vse življenje v zaprtem prostoru in pogosto v osami, a kljub temu mislim, da nimajo slabega življenja.
Že deset let delam na projektu, ki bi zagotovil uspešno presaditev prašičjega srca v človeka. Iz prve roke poznam trpljenje človeka s prirojeno srčno napako. Moj sin Toby se je rodil s šibkim srcem. Komajda je lahko hodil in se ni mogel igrati z drugimi otroci. Čakali smo na podarjeno srce za presaditev, toda umrl je, preden so mu ga našli. Nočem, da bi drugi otroci in njihove družine trpeli, kot je trpel Toby. Zato tudi trdno verjamem, da je
ksenotransplantacija pomembna.
Čakam na presaditev srca. Moje srce je nezanesljivo že vrsto let, lani poleti pa sem v prometni nesreči doživel tak šok, da mi od takrat naprej bije ves čas neredno. Zdravniki menijo, da je verjetnost, da bi se našlo primerno srce za presaditev, majhna.
Slišal sem za ksenotransplantacijo – presaditev prašičjega srca v človeško telo. Sem vegetarijanec in sem zamisel v začetku zavračal, a dlje ko čakam, bolj se mi zdi sprejemljiva. Rad bi spet opazoval, kako odrašča moja hči, in se dobro počutil.
Delam v bolnici kot srčni kirurg, specialist za presaditve srca.. Veliko ljudi čaka na podarjene organe in večina od njih ne more normalno živeti. Možnost, da bi uporabili prašičje srce kot nadomestilo za človeško, se mi zdi več kot zanimiva. Mnogi bolniki bi z odprtimi rokami sprejeli takšno priložnost, če bi jo le dobili. Skrbi me edino prenos virusov. Izkušnje z aidsom in Creutzfeldt-Jacobovo boleznijo kažejo, da previdnost ni odveč. Nihče si ne želi sprožiti novih bolezni.
Stara sem 18 let. Pred pričetkom študija sem tri mesece potovala po južni Afriki. Res me je prizadelo, ko sem videla, da toliko ljudi umira zaradi aidsa in sorodnih bolezni. Na zahodu imamo zdravila, ki bi lahko pomagala, nihče pa jih ne pošlje tja. S kondomi bi lahko preprečili širjenje virusa HIV, a tudi kondomov jim nihče ne pošlje. Zakaj se ljudje na zahodu niti ne zganejo, da bi kako pomagali? Zakaj znanstveniki kar naprej razsipajo denar za nova področja raziskav, kot je genetsko spreminjanje prašičev, namenjenih za darovalce organov? Kot da ni drugih načinov za zmanjšanje človeškega trpljenja in boljših možnosti za porabo denarja?
Naša družina živi v New Delhiju, moja žena Radha je zdravnica. Verjamem, da karma – rezultat dejanj našega sedanjega ali pa prejšnjega življenja – povzroča tudi prirojene napake, recimo srčne. Radha mi je pripovedovala, da na zahodu skušajo presaditi prašičja srca ljudem. Zahodni znanstveniki počnejo stvari le zaradi slave in novih odkritij. Istočasno pa tu vsak dan videvam ljudi, ki trpijo za lakoto in boleznimi, ki jih je moč preprečiti. Zakaj dovoljujemo, da se takšna neenakost nadaljuje?
Moj sin, ki je star 35 let, ima prirojeno srčno napako, zaradi katere bi ob rojstvu skoraj umrl. Hodi lahko le zelo počasi s pomočjo palice in potrebuje stalno nego. Smo dovolj premožni, da smo preskusili kopico različnih zdravil, a nobeno ni pomagalo. Moj sin je že več let na čakalnem seznamu za presaditev srca. Storila bi prav vse, da bi ga lahko videla srečnega in zdravega. Slišala sem, da bi lahko bilo mogoče presaditi prašičje srce v človeško telo. Upam, da bo znanstvenikom uspelo. Ampak, ali se bo to zgodilo dovolj zgodaj, da bodo mojega sina lahko rešili?
Obupano sem čakala na novo srce in ko so mi ponudili prašičje, sem kar poskočila od veselja. Seveda sem zadovoljna, saj se počutim bolje in lahko spet kaj naredim. A bolj ko čas teče, bolj me moti, da imam v telesu prašičji del. Če bi bil to, recimo, umetni kolk, narejen iz prašičjih kosti, me ne bi motilo, a srce je le nekaj drugega. Čeprav moje telo fizično ni zavrnilo prašičjega srca, ga sama čustveno nisem zmogla sprejeti.
INFO CARDSISSUE CARDS
Register to download vote results of this PlayDecide game.Register
