Nanotehnologija

Sem transhumanist. Pričakujem, da bo prišlo do zlitja raziskav o izvornih celicah in možganih z raziskavami v genetiki, kibernetiki in nanotehnologiji, kar bo za vselej odprlo vrata za genske spremembe pri človeku in še marsikaj. To ne bo le izkoreninilo dednih bolezni, ampak bo tudi povečalo naše zmogljivosti. Lahko bomo izboljšali svojo pamet, izostrili svoje zaznavne sposobnosti, povečali svojo odpornost in premagali staranje. Moram se rogati naši današnji verski in nravstveni kratkovidnosti. Svojo človeško usodo bi morali vzeti v svoje roke. Nravstveni predpisi nam ne smejo odreči tega poslanstva.

Sem anglikanski duhovnik in verujem, da je človeško življenje sveto. Pozdravljam možnosti, ki se obetajo v zdravstvu zaradi nanotehnologije, vznemirjajo pa me poročila, da bi z njo lahko povečali človekove zmožnosti ali vsadili v možgane računalniške čipe. Mislim, da se znanstveniki s tem vtikajo v človečnost, ali pa skušajo le ustreči sanjarjenju bogatih. Naši resnični človeški problemi so naše nravstvene in duhovne slabosti, teh pa ne more spremeniti nobena tehnologija.

Imel sem srečo, da sem dobil službo na novem Inštitutu za vojaško nanotehnologijo pri MIT (Inštitut za tehnologijo v državi Massachussetts, ZDA). Trenutno si prizadevamo, da bi naredili bojno uniformo z vgrajeno močjo – taka uniforma bi vojaku pomagala dvigovati težke predmete ali zaustaviti krvavitev s pritiskom na okolico rane. Vem, da so nekateri zaskrbljeni zaradi nekaterih naših izdelkov, denimo zaradi nanosenzorjev, s katerimi se da precej izboljšati nadzor. Vendar počnemo vse to za našo nacionalno varnost – če se ne bomo sami dovolj hitro zganili,
nas bo nekdo k temu prisilil, tako da jih bomo dobili po glavi.

Na Harvardu sem diplomiral kot strojni inženir, zdaj pa sem se spet vrnil v Indijo, kjer v Hyderabadu ustanavljam svojo lastno družbo za nanotehnologijo. Ko se bo začela naslednja industrijska revolucija, hočem biti zraven in poskrbeti, da bo do nje prišlo tudi v Indiji in na Kitajskem, ne le v ZDA in na Japonskem. V mojo družbo veliko vlagajo drzni denarni mogotci, saj so spoznali, da so naši ljudje bistri in da delajo za veliko manjše plače kot v ZDA. Dobro je tudi, da je pri nas veliko tovarn, tako da bomo rezultate raziskav zlahka vnovčili.

Sem fizik in delam na inštitutu za nanotehnološke raziskave. Preučujem, kakšne so možnosti za čiščenje onesnaženega okolja z nanodelci, ki bi nevarne snovi spreminjali v neškodljive. K temu delu so me pritegnili zaradi moje velike skrbi za okolje. Vendar pa prvi rezultati kažejo, da bi ti delci lahko tudi pogubno učinkovali na nekatere živalske vrste, morda tudi na ljudi. Tveganje je zelo nizko, vendar nihče zagotovo ne ve, kako nizko. Ali lahko nedvomne koristi odtehtajo tveganje? Ali naj ostanem pri tem delu ali naj grem drugam?

Sem zdravnik. Nekoč je nekdo prišel k meni zaradi kašlja. Poslal sem ga na odvzem krvi, da bi z genskim testiranjem lahko ugotovil, kateri antibiotik najbolje ustreza njegovemu genskemu vzorcu. Razložil sem mu, da lahko z nanotehnologijo določim njegov genski vzorec v eni minuti. Izpis bo nato pokazal, katero je najboljše zdravilo za njegov kašelj. No, njegov genski vzorec pa je pokazal tudi visoko verjetnost, da bo resno zbolel.
Možakar je prišel samo zaradi kašlja, ali naj bi mu povedal še to? Ali si sploh želi vedeti?

Sem direktor obrata v družbi InsulinNano, kjer izdelujemo drobcene igle, ki jih implantirajo diabetikom v kožo, da bi samodejno odmerjale insulin v kri.. Z vlado je bil sklenjen dogovor, da bo tvegala kapital in družbam, ki izdelujejo medicinske nanopripomočke, pomagala do prodora na tržišče. Ko bo dokazano, da se izdelek obnese, bo po njem veliko povpraševanje. Vendar pa se raziskave, ali je varen, vlečejo, denarja pa počasi zmanjkuje. Vojska bi rada, da razvijemo igle, s katerimi bi si vojaki na bojišču vbrizgavali protistrup proti biološkemu orožju. Ali naj se oprimem te rešilne vrvi za naše denarne tokove, ali pa bi to omadeževalo naš ugled družbe, namenjene zdravstvenim ciljem?

Izboljšal sem metodo, pri kateri zdravilo pritrdimo na nanodelce zlata, ki lahko potujejo po krvi in iščejo ter uničujejo bolne celice, zdrave pa puščajo pri miru. Skupina aktivistov je moje javno predavanje prekinila s klici: “Kako pa veste, da ne boste poškodovali napačnih celic? Ti zlati delci bi lahko povzročili tudi raka.” “Neumnost,” sem odvrnil. “Opravili smo podrobne poskuse na živalih, pa nismo opazili nobenih škodljivih učinkov.” "Vendar pa tega ne veste za ljudi,” so ugovarjali.. “Ne,” sem odgovoril, “vendar pa ni napredka brez tveganja.”