ČLOVEK IN RJAVI MEDVED V SLOVENIJI

Škoda je velika, medved je danes popolnoma uničil enajst panjev. Včeraj se je lotil osmih, a sem jih pet lahko rešil, zares uničeni so bili trije. Napad se je zgodil vsega 15 metrov od hiše, v kateri živim. Ponoči sem zaslišal pok, a mu nisem posvečal pozornosti. Na medveda nisem niti pomislil, saj ne pomnim, da bi v tem delu kdaj lomastil in povzročil škodo. Zato čebelnjaki niso bili tehnično varovani. Zdaj se bo to spremenilo. Tiste panje, ki jih bom lahko, bom zaščitil z električnim pastirjem. Žal pri vseh to ne bo mogoče. Poleg pridelave medu se namreč ukvarjam še z vzrejo matic in v ta namen moram imeti posamezne panje čim bolje oddaljene od drugih. Predrago bi bilo okoli vsakega od njih napeljati električnega pastirja, zato lahko le upam, da se jih medved ne bo lotil. Ko bo to mogoče, jih bom preselil na varno.

Povzeto po: En dan, dva napada medvedov. Kosmatinec uničil panje le 15 metrov od hiše. www.24ur.com, 29.8.2016.

Medved in volk sta na tem območju bivala že dolgo pred človekom. Z opuščanjem kmetijstva se gozd širi in med naselji vedno pogosteje manjka zeleni pas, ki bi pomenil ločnico med naselji in naravo. Po drugi strani tudi ljudje vdiramo v naravo veliko bolj, kot je treba, in živalim kratimo njihov prostor in mir. Šport ni več dovolj, tudi živeti hočemo sredi gozda. Ne poznamo pravil vedenja v gozdu in ne ravnamo samozaščitno, tako da bi z govorom, žvižganjem in podobnim opozarjali nase ter s tem odvrnili živali.

Povzeto po: Drug pogled na medvede in volkove. alpeadriagreen.wordpress.com, 8.8.2016.

Šlo je za povsem nesrečno naključje. Bile so vetrovne razmere in tudi deževalo je. Takšne vremenske razmere so prispevale k temu, da nisem prej opazil oziroma slišal lomastenja medvedke. Ko sem medveda zagledal dober meter pred sabo, je bilo za kakršen koli obrambni manever že prepozno, zato sem se začel umikati. Toda v tistem trenutku je bila očitno presenečena tudi zver. Pomaknil sem se nazaj, a ker mi je spodrsnilo, sem padel na hrbet. To pa je izkoristila medvedka, ki se je takoj zapodila vame in me začela gristi po nogah in rokah. Z levo roko sem jo odrival stran in glasno kričal. Nenadoma sta oba mladiča zapustila prizorišče, takoj zatem pa jima je sledila tudi medvedka. Izrednega odstrela ne bomo zahtevali, saj je kosmatinka zdrava in je v strahu za svoj podmladek ravnala povsem nagonsko.

Povzeto po: Medvedka mu je ostre zobe zarila v roko in nogo. www.delo.si, 6.11.2016.

V Sloveniji živi okoli 500 medvedov, okoli 90 jih vsako leto lovci po predpisu države odstrelijo. Zaradi tako
velikega odstrela ljubitelji živali lovcem očitajo morilsko slo in podobno, pa tudi iz tujine nas gledajo včasih malo postrani. Vendar je treba te stvari, da bi jih lahko bolje razumeli, pojasniti v širšem kontekstu. Glavna naravna omejitev populacije medvedov je količina hrane, ki jim je na voljo. Pri nas bi, glede na razpoložljivo hrano – tako tisto v naravi kot tudi na hrano človeškega izvora (krmišča, polja, sadovnjaki, klavniški in različni drugi odpadki) – lahko verjetno živelo tisoč, morda celo dva tisoč medvedov. Tako število je nesprejemljivo, saj bi bilo konfliktov med ljudmi in medvedi neprimerno več.

Vir: Dr. Miha Krofel: Marsikaj je drugače, kot si mislimo. www.govori.se, 8.9.2016. Foto: osebni arhiv

Res je, da je medved zaradi svoje telesne velikosti in moči potencialno nevaren človeku, a medved v resnici človeku ne predstavlja takšne nevarnosti, kot večina misli; medvedje se namreč še bolj ’na smrt’ bojijo nas ljudi kot pa mi njih. Človek je bil medvedu skozi vso zgodovino največja grožnja. Če so medvedi hoteli preživeti, so se zato morali znati izogibati človeku. Skozi evolucijo se je medvedom strah pred človekom le povečeval. Strah pred ljudmi je še posebej prisoten v tako močno poseljeni krajini kot je pri nas. Medved se v veliki večini primerov na daleč izogne človeku. V določenih primerih pa je medved vseeno lahko nevaren, to je predvsem takrat, kadar se počuti ogroženega.

Povzeto po: Se bojite medvedov? Potem morate vedeti... www.dominvrt.si, 27.8.2015.

Za medveda, ki živita v ogradi pred gostiščem Tušek, imamo vsa dovoljenja. Samica se je skotila leta 1991 in so jo v ogrado zaprli zaradi nesreče s tovornjakom. Samec, ki je bil kot mladiček zavržen, je leto dni mlajši, a je skoraj dvakrat težji od samice. Tehta približno 340 kilogramov. Ograda je velika med 350 in 400 kvadratnih metrov, vsak od medvedov ima svoj brlog in bazen. Dnevno pojesta okoli 20 kilogramov predvsem kuhane hrane, koruze, žita, briketov. V preteklosti sta imela mladiče, vendar ju zdaj v času paritve ločimo med seboj. Če bi lahko še enkrat izbiral, potem medvedov ne bi imel, ker je to ogromen strošek in moraš imeti gostilno, da se stvar izide. Medveda nikoli ne bosta živela drugače, v ujetništvu bosta ostala do konca življenja. Če bi ju zdaj izpustili, bi šla naravnost k ljudem, saj si sama ne znata poiskati hrane.

Povzeto po: Slovenski medvedi v ujetništvu. www.delo.si, 7.8.2012

Bled, Postojnska jama, Lipica, Ljubljanski grad… Te turistične atrakcije so tujim in domačim gostom znane že kar nekaj časa. Kaj pa opazovanje medveda? Pa ne v živalskem vrtu, prav v naravi mislim. Idejo za medvedji turizem smo imeli ves čas pred nosom. Občina Loški Potok ima medveda že v grbu. Medvedi so tukaj nekaj vsakdanjega in zakaj ne bi še turistom pokazali naše atrakcije? Ne želimo si množičnega turizma. Pri opazovanju medveda ne gre za trening ali mučenje, ki ga lahko človek vidi v živalskem vrtu ali cirkusu. Medveda gostje vidijo v naravnem okolju in se mu prilagajajo. Ko gredo obiskovalci v živalski vrt, vedo, da jim medved nič ne more, ko pa se okoli opazovalnice smuka 6 medvedov in se zaključi naš čas opazovanja, le malokdo ostane mirne krvi, ko je treba priti peš do avtomobila. Turisti si želijo miru in narave. Zakaj jim ne bi ponudili, kar nam ponuja narava?

Povzeto po: Srečanje z medvedom na štiri oči. www.noviceznotranjske.net, 6.8.2015.

Vsako bivanje z drugačnim je naporno. Moraš se prilagajati, upoštevati naravne subjekte in reakcija ljudi je precej univerzalna. Nespametno je težavno sobivanje reševati z odstranjevanjem, zgolj zato, da tebi ne bo treba spreminjati načina življenja. Ena od začilnosti rjavega medveda je, da mu je v našem okolju zelo "fejst". Gozdovi, njive, sadovnjaki… Problem pa nastane, ker je medved tudi močan in inteligenten. Bivamo z nekom, ki je dovolj brihten, ima pa eno samo težavo, da ne zna brati naših zakonov in se po njih ravnati. V interakciji z medvedom sem spoznaval, da sem tudi sam živo bitje – ko se mi je koža naježila, kadar je medvedka zarenčala za mojim hrbtom. Zaradi izkustvenega dela tudi nisem razvil fobij, neracionalnega odnosa do medveda, kar lahko zaplete življenja in sobivanje.

Povzeto po: Prof. dr. Ivan Kos: medved pač ne zna brati naših zakonov. val202.rtvslo.si, 20.11.2011.

Za reševanje problematike velikih zveri je zadolžena država, občina za to nima pravih mehanizmov. Ne bomo sodelovali v nobenem projektu, ki bo naše ljudi poučeval, kako naj sobivajo z medvedi. Prevečkrat smo bili izigrani. V preteklih letih smo neprestano opozarjali na problematiko ogrožanja naših prebivalcev s strani divjih zveri. Zbirali smo celo podpise za zmanjšanje števila medvedov, pošiljali razne dopise in predloge na pristojne institucije, pa smo bili vedno odslovljeni z izgovori, da se ne spoznamo na te zadeve, da bo to reševala stroka. Vseskozi smo opazovali naraščanje škodnih primerov in naraščanje števila srečanj in napadov medvedov na ljudi. Da bo ironija še večja, so posamezniki nas "učili", kako je potrebno sobivati z medvedi, trosili so laži, kako posegamo v območje medveda. Učili so nas, kako naj sobivamo z medvedi, čeprav do pred leti to ni bil noben problem.

Povzeto po: Bodo 'medovarni' smetnjaki rešili konflikt med medvedom in človekom? 24ur.com, 4.3.2015.

S svojo psičko sem odšla na večerni sprehod po običajni poti skozi vas in čez travnik. Kakih 100 metrov od zadnje hiše sem se ustavila in jo pobožala. Ko sem dvignila glavo, sem deset korakov stran zagledala medveda, ki je stal na dveh nogah. V naslednjem trenutku je skočil name in me vrgel po tleh. Bila sem prepričana, da me bo ubil, da je to konec... Pokrila sem si glavo in panično dihala. Potem je napad ponehal. Kljub poškodbam sem se spravila k sebi toliko, da sem poklicala pomoč. Bila sem v šoku. Med čakanjem na reševalce se je prebudila neznosna bolečina. Ko sem se naslednji dan zbudila po operaciji, so bile bolečine še hujše, tudi po prihodu iz bolnišnice je bilo izjemno težko. Bolečine so sčasoma minile, ostale pa so brazgotine na roki in nogi ter psihične brazgotine in strahovi. Nočnih mor, v katerih me preganjala kosmata zver z velikimi čekani, sem se osvobodila s pomočjo strokovnjaka za psihoterapijo, v naravo pa sama ne hodim več, saj mi to povzroča napade tesnobe.

Povzeto po: Po napadu se ji je medved prikazoval v morah.
www.delo.si, 22.7.2015.

Zadnje dni je bilo več napadov medvedov na domače živali. Je čas za paniko ali za ukrepanje? Sezona napadov je skozi celo leto, vse od takrat, ko medvedi zapustijo svoje brloge. To je čas, ko se mladiči odcepijo od svojih mater in iščejo svoj prostor. Zato so nekoliko bolj problematični mlajši medvedi. Izvor težav pa ni na strani medvedov, temveč pri ljudeh. Potrebno je najti vir, ki je medveda pritegnil v naselje. Tja ni prišel zaradi svojih radosti. Medved je prehranski oportunist, ki bo šel po hrano tja, kjer jo bo najlažje in najhitreje našel. In to so običajno smeti. Medved se na človeške odpadke hitro navadi in tja začne redno zahajati. Če zahaja še v bližino šol in otrok, skoraj zanesljivo pride do zahteve za izredni odstrel, saj začnejo ljudje opozarjati na varnost. Dejstvo je, da ko se medved enkrat navadi na človeška bivališča, mu ne moreš več pomagati. Na nas ljudeh je, da preprečimo takšne situacije.

Povzeto po: Medved je 'prehranski oportunist', na nas ljudeh pa je, da mu ne dajemo priložnosti. 24ur.com, 30.5.2014.

V petek so planinci tik ob poti naleteli na razmesarjeno drobnico. Na kraju so ležali ostanki treh ovc. Ena je bila oglodana do kosti, drugi je manjkala glava, ki jo je šapa odbila z enim samim zamahom in se je odkotalila dol po bregu, tretja je skoraj nepoškodovana ležala zarinjena pod korenine večjega panja. Ali je želela v smrtnem strahu najti zavetje pod koreninami ali pa jo je tja zvlekel medved, ki se je namenil še nekaj časa sladkati z mrhovino, ni mogoče ugotoviti. Sledi so v obilnem deževju izginile, a se po načinu napada očitno opazi, da gre za medvedovo delo. Pred dvema tednoma je že potolkel eno kravo na planini Polana. Zagotovo gre za isto žival, odraslega samca, ki naj bi štel okoli petnajst let in je težak do dvesto kilogramov. Iz izkušenj sem spoznal, da se medved, ko enkrat začuti kri, te navadi in nikoli ne preneha napadati živali. No, kdo pa ne bi jedel a la carte? V ponudbi je okoli 80 koz, 60 glav govedi in čez 150 ovac?

Povzeto po: Medved pobija ovce in krave, bojijo se pa medvedke. www.slovenskenovice.si, 4.8.2015.